Obstajata dve tišini – tista v našem okolju in še pomembnejša, tista v nas. Ustvarjanje svoje notranje tišine, nas bogati, umiri in daje prostor za raziskovanje sebe. Pa vendar se mnogi tišine bojijo, zato iščejo hrup in dogajanje zunanjega sveta. Tako kot mnogo drugih stvari je tudi tišina izbira.

Zakaj bi se poglobili vase in svojo tišino?

Le takrat, lahko slišimo naš notranji glas, ujamemo naše misli, svoje občutke in sebe.

V tišini lahko prisluhnemo Življenju, ki nas nenehno kliče, opozarja na nevarnosti in vabi k uresničevanju. Tišina ne laže. Če nismo v stiku s seboj, povezani s svojim notranjim svetom, se je težko umiriti in se posvetiti sebi in slišati pravega sebe.

 Večino časa igramo svoje vloge v različnih scenarijih življenja, ki ga živimo. In zdi se nam, da tako mora biti. Nenehni vzgib, da se človek z nečim enostavno mora ukvarjati, je v človeški naravi že stoletja. V tem svetu hitenja vsi iščemo načine za nekakšno zaposlitev, četudi kratko, bežno in nepomembno, saj se bojimo biti sami s seboj.

Ker ne poslušamo sebe, niti ne vemo kaj si želimo, kaj nas veseli. Ne poznamo svoje vrednosti, ki je tako zelo pomembna za dobro samopodobo in samozavest.

Zdi se, da mnogi niti ne razumejo, kaj pomeni izpolniti sebe, živeti sebe po svojih pravilih in svojih vrednotah ali pa verjamejo, da je to resnično nemogoče.

Če znamo prisluhniti sebi, sporočilom v tišini, slišimo, da je telo utrujeno, da se je potrebno ustaviti, odpočiti. Gremo skozi sebe in mislimo, da bo šlo, da se bo izšlo. Brezkompromisno in brez pomislekov. S tem velikokrat sami sebi damo dovoljenje, da verjamemo, da so stvari, ki nas neizmerno izčrpavajo, utrujajo in obremenjujejo, še sprejemljive in da nekako že bo.

Srečujem ljudi, ki mi z narejenim nasmehom na obrazu na vprašanje, kako jim gre, odgovorijo z “dobro”, velikokrat celo “odlično”. A vendar oči brez sijaja in drža telesa govorita drugače, pokažeta žalost, utrujenost, nezadovoljstvo in velikokrat tudi stisko.

Prisluhnimo sebi

Dovolimo si slišati in čutiti, da smo včasih tudi utrujeni. Ustavimo se in razmišljajmo o svojih vrednostih, potencialih o tem kaj nas izpolnjuje in kaj si pravzaprav želimo. Vzemimo si čas in razmislimo kaj nam jemlje moč in energijo, kaj in kdo nam prazni baterijo Življenja in naredimo načrt, kako bomo te ustaljene poti presekali, zaključili in se podali na nove.

Tišina ima čudovit potencial za izboljšanje našega življenja in je dostopna prav vsem. Negujemo pa jo lahko tako kot vsako svojo veščino, predvsem z vztrajnostjo in disciplino. 

Načrtujte si čas, ki ga boste vsak dan preživeli v tišini, sami s seboj.

Iskreno in z vami, Karmen Pangos